Krono triatlon Ljubljana

Minilo je že skoraj 3 leta odkar sem nazadnje nastopal na domačih tleh. Moram reči, da tekma prišla kot osvežitev in je bila rezultatsko drugotnega pomena od tekem, ki so za mano in pred menoj v sezoni. Lekcije, ki jih človek prejme so neprecenljive ne glede na nivo tekmovanja, pa naj bo ta doma ali v tujini.

Vremenska napoved za tekmovanje ni bila optimalna, nasprotno, kazalo je, da padalo kot iz škafa. Iz poletnih temperatur smo naenkrat doživeli ohladitev na skromnih 15 stopinj. Meni hladne razmere odgovarjajo in pričakoval sem dobro dirko.

Predno zaidem na potek dirke moram povedati, da sem dan pred tekmo naredil 3 urno kolo z nekaj specifične moči. S trenerjem sva bila dogovorjena, da izprazniva zaloge glikogena do 7.9., ko pričnem s karbo loadingom za tekmo Challege Almere. To je bil verjetno, poleg hladnejšega zraka, tudi razlog, da na tekmi ni steklo kot bi želel. Noge so bile na teku težke, plavanje obupno, kolo pa prava drsalnica (v drugem in tretjem krogu sem ovrgel zadnjo trditev).

FOTO: Jernej Rodič (TK Ljubljana)
V Sloveniji ne poznamo veliko različic triatlona zato je bila izvedba krono sprint triatlona prijetna dobrodošlica in preizkušnja, kjer si od samega starta popolnoma sam in kjer ni možno koristiti zavetrja ostalih tekmovalcev. Takšen format, ne glede na razdaljo, bi mi moral odgovarjati zato vse drugo kot zmaga pred tekmo ni bilo v mojih mislih. V našem športu je tako, da najpogosteje ne potekajo stvari popolnoma po zamišljenem planu. V plavanju se celo sezono mučim, da bi zajel optimalen zaveslaj, a mi to nikakor ne uspeva. Vedel sem, da bom na kolo skočil z zaostankom, ki naj bi bil do 45 s. Tako je tudi bilo in vedel sem, da bom na kolesarskem delu pridobival. Z najboljšim časom kolesa sem v menjalni prostor prišel z nekaj sekundno prednostjo pred Bojancem, ostali pa tudi niso bili na varni razdalji. Odločal je tek in občutek je bil, da letim zato me je presenetilo dejstvo, da sem prvi km pretekel v času 3:33. Nadaljeval sem brez panike v upanju, da je nekaj narobe s ”sateliti”. Takšen tempo namreč zastavim v prvih kilometrih polovičnega ironmana. Stiskal sem naprej, a ob pogledu na uro na drugem kilometru je prišla streznitev. Prvo mesto je s takšnim tekom nedosegljivo in samo upal sem lahko, da zaključim tekmovanje v TOP3. Šlo je za las, saj sem pred Klenovškom ohranil 13 s prednosti. Čestitke gredo prav vsem, ki so se na ta dan spopadali z nemogočimi razmerami in dokazali, da je kronometerski triatlon dobrodošla sprememba v koledarju TZS. Pohvala tudi organizatorjem in vsem, ki so ob progi skrbeli, da smo se počutili varneje.